Biser

Tisti čas je rekel Jezus množicam: »Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je nekdo našel in spet skril. Od veselja nad njim je šel in prodal vse, kar je imel, in kupil tisto njivo. Nebeško kraljestvo je tudi podobno trgovcu, ki išče lepe bisere. Ko najde en sam dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi. Nadalje je nebeško kraljestvo podobno mreži, ki jo vržejo v morje in zajame ribe vseh vrst. Ko se napolni, jo potegnejo na obrežje, sedejo in odberejo dobre v posodo, slabe pa poméčejo proč. Tako bo ob koncu sveta: prišli bodo angeli in ločili hudobne od pravičnih. Pahnili jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi. Ste doumeli vse to?« Rekli so mu: »Smo.« Tedaj jim je dejal: »Zato je vsak pismouk, ki je postal učenec nebeškega kraljestva, podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada novo in staro.«
(Mt 13,44-52)

Ponavadi razmišljamo o tem odlomku v smislu, da se moramo potruditi za tako veliko reč, kot je nebeško kraljestvo. Da spričo imenitnosti Božje vladavine zbledijo vse ostale stvari na svetu. In pri tem ne gre le za nebesa, za posmrtno življenje. “Nebeško kraljestvo” pomeni že naš čas tukaj in zdaj – pomeni čas, v katerem vlada Jezus. In vemo, da vlada že sedaj, vlada s križa. Nebeško, nadbitnostno kraljestvo je skrivnostno navzoče med nami in kristjani naj bi ga znali prepoznavati v vsakdanu in živeti zanj. Postajati živi kamni te čudovite božje duhovne stavbe.

Je pa še en pogled: Bog Oče, ko najde biser našega ranjenega srca, pusti vse, celo svojega sina. Tako zelo smo dragoceni svojemu Stvarniku, prav vsak od nas posebej. Zato smo na poti življenja lahko mirni, pogumni, vedri.