Strah

“Ne boj se.” Resno? Pride nek angel in ti na glavo obrne življenje, ti pa se ne bi bal? Jasno, da te je strah: strah angela, strah prihodnosti, strah, če boš nalogi sploh kos … Ampak življenje z Jezusom je polno takih “šok terapij”: Abraham je zapustil domovino, pa sina naj bi daroval, Tobija je šel po ženo prek pol sveta, Mojzes je šel čez puščavo, Noe je dobil ladjo, Pavel je padel s konja … Lahko bi naštevali dolgo po Svetem pismu, pa po zgodovini, in nazadnje prišli do tebe in mene, in bi jih našli cel kup. Bog vidi preko trenutnih omejenosti mojega razuma in želj. Preko bolečine in dvoma. Učimo se mu zaupati, da ve, kaj dela. In naštete zgodbe nas pri tem opogumljajo. Ne, marsičesa ne razumeš takole sproti – včasih razumeš malo bolje za nazaj. Veš pa, za kom hodiš, in da je močnejši od smrti – in da jo je premagal tudi zate.

Strah ostaja in ti pomaga, da stopaš previdno. A potem se spomniš, kdo je tvoj soborec – in premagaš strah in sram.

²⁶ V šestem mesecu pa je bil angel Gabrijel od Boga poslan v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, ²⁷ k devici, zaročeni možu, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. ²⁸ In stopil je k njej in ji rekel: »Zdrava, milosti polna, Gospod je s teboj!« ²⁹ Pri teh besedah se je prestrašila in je razmišljala, kaj naj ta pozdrav pomeni. ³⁰ Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, zakaj milost si našla pri Bogu. ³¹ Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. ³² Ta bo velik in Sin Najvišjega; Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida ³³ in bo vladal v Jakobovi hiši vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca.«
(Lk 1,26-33)