Distopija

Po svoje je kar strašljivo, kako je v naši kulturi vse več strahu pred razpadom sistema. V prejšnji objavi sem pri iskanju slike zgrožen videl, kakšno mogočno tržišče je postal “survival gear”. Nekateri se pač zares bojijo “zombi apokalipse”. Drugi ne verjamejo, da bo lahko globalna civilizacija zdržala še prav dolgo. Filmi o prihodnosti pogosto niso več filmi o letečih avtomobilih in zdravilih za vse bolezni. Vse več je podob sterilne brezčustvene družbe, skrajnega totalitarizma, skrajne tehnizacije bivanja ali pa primitivnega življenja na ruševinah nekdanje kulture. Če materialno še nismo tam, pa smo vsekakor že precej duhovno. Smo v duhovni atomski zimi po kataklizmi idej, po katerih je človek dozdevno obvladal vse.

Ampak če smo z Jezusom, nas to ne more zares skrbeti in plašiti. Že v stari zavezi so Izraelci videli, da se po vseh katastrofah in težavah božje kraljestvo le še bolj utrdi in prečisti. To so si predočili s prečiščevanjem dragocenih kovin – morajo v ogenj, da nečistoče iz njih priplavajo na površje.

Ampak to ne pomeni ošabnega triumfalizma ideološke (ali celo politične) religioznosti. Vse bolj sem prepričan, da je ravno to ena od nečistoč – sedanja “ognjena preizkušnja” jo je naplavila na površino, da jo lahko odstranimo.

Distopične zgodbe se pogosto prelijejo v opevanje neke prvinske človeškosti. Ta prvinskost lahko vodi v primitivizem sledenja nagonom in spreletom – lahko pa seže še malo dlje, preko izvrinega greha, v prvinskost človeka, ki je po božji podobi – in v njegovo podobo zazrta.

Preljubi, nestrpno pričakujete prihod božjega dneva, zaradi katerega bo nebo razpadlo v ognju in se bodo prvine raztopile v požaru. Po Gospodovi obljubi pa čakamo novih nebes in nove zemlje, kjer prebiva pravičnost. Ko pričakujete ta dan, preljubi, si prizadevajte, da vas najde brez madeža in brez graje v miru; odlašanje našega Gospoda imejte za zveličavno. Preljubi, ko to veste naprej, se varujte, da vas zmota brezbožnih ne potegne s seboj in ne izgubite lastne trdnosti. Rastite v milosti in spoznanju našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Njemu slava zdaj in na dan večnosti. Amen. (2 Pt 3,12-15.17-18)

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s