Dežurni krivec

Človeštvo odkar obstaja išče krivca za zlo na svetu. Nekdo ali nekaj mora biti krivo za vse bolečine, zlo, solze, krivice … Skozi zgodovino so se na to izoblikovali vedno novi odgovori, bolj ali manj zgrešeni: krivo je plemstvo, kriv je brat (Abel), krivo je suženjstvo, kriva je buržuazija, krive so ženske, krivi so moški, krivi so bogati, krivi so homoseksualci, krivi so pedofili, krivi so črnci, krivi so vojaki, krivi so komunisti, kriva je usoda, kriv je Bog, kriv je Mojzes, krivi so čefurji, kriva je politika, kriva je družba, krive so droge, krivo je vreme, krivi so imigranti … Vedno nove stvari si izmišljujemo, da pred sabo prikrijemo očitno dejstvo, da si zlo, ki se dogaja med nami vedno znova skuhamo sami – s svojimi grehi. Ljudje nikoli ne nehajo iskati “magičnega” odgovora, ki jim bo omogočil, da se bodo znebili odgovornosti in krivde za svoje zlo. Da bodo lahko pristali v udobni vlogi žrtve. Res je, so resnične žrtve in je očitna krivica – a tudi takrat je edina pot živeti naprej in odpustiti. Tudi če doživim zlo, sem še vedno svoboden, da se sam odločim, ali bom nanj odgovoril z zlom. Ali mi bo zlo, ki sem ga doživel, izgovor, da bom tudi sam delal zlo – ali pa bom nanj odgovoril z dobrim. Vedno znova smo pred to dilemo – in vedno znova poklicani, da nanjo odgovarjamo kot Jezusovi učenci, s tem, da vzamemo nase križ in ga pogumno nesemo.

Tistim, ki so se razglasili za žrtve, seveda ni prijetno slišati, da je njihovo početje otročje. In se raje znebijo glasnika, recimo Jeremija. Prelepo je drugim pripisovati krivdo za svoj položaj; preveč strašno ga je vzeti v svoje roke. Oziroma izročiti – z vsemi grehi – v božje roke. Ampak samo to je pot do sreče. In svobode.

V začetku vladanja Josijevega sina Joakima, Judovega kralja, je prišla Jeremiju ta beseda od Gospoda: Tako govori Gospod: »Postavi se v dvor Gospodove hiše! Govôri vsem, ki pridejo iz Judovih mest molit v Gospodovo hišo, vse besede, ki sem ti jih ukazal, da jih govoriš; ne opuščaj nobene besede! Morda prisluhnejo in se spreobrnejo, vsak s svojega hudobnega pota. Tedaj mi bo žal hudega, kar jim mislim storiti zaradi njihovih hudobnih dejanj. Povej jim: Tako govori Gospod: ›Ako me ne boste poslušali, da bi hodili po moji postavi, ki sem vam jo dal, in ne pazili na besede prerokov, mojih služabnikov, ki jih neprenehoma pošiljam k vam, a jih ne poslušate, naredim tej hiši kakor Silu in to mesto dam za kletev vsem narodom na zemlji.‹« Slišali so duhovniki, preroki in vse ljudstvo, kako je Jeremija govoril te besede v Gospodovi hiši. Ko je Jeremija vse do konca izgovoril, kar mu je Gospod ukazal, da pove vsemu ljudstvu, so ga duhovniki, preroki in vse ljudstvo zgrabili in vpili: »Umreti moraš! Zakaj si prerokoval v Gospodovem imenu: ›Kakor Šilu se bo zgodilo tej hiši, in to mesto bo razdejano, da nihče več ne bo tu prebival?‹« In vse ljudstvo v Gospodovi hiši se je zbralo zoper Jeremija. (Jer 26,1-9)

One Reply to “Dežurni krivec”

  1. Tudi danes se preslišuje tisti prvi del “Ako me ne boste poslušali”. Samo da bi se še našel kakšen župnik, ki ga bi bilo bolj strah Boga kot prazne cerkve.

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s