Bog ne komplicira

Kako danes postaneš kristjan, Jezusov učenec? Ponavadi ti kakšnega pol leta take ali drugačne “priprave” ne uide … V tej luči je poročilo Apostolskih del, ko se vse skupaj zgodi med vožnjo iz Jeruzalema v Gazo, res ekspres. Tak evangeljski road movie. Filip pride, oznani, krsti, in odide. Danes pa imamo tako potrebo na dolgo informirati, administrirati in indoktrinirati – kot da ni Duh tisti, ki je dal vero, kot da ni v središču živ odnos z Jezusom, ampak naša ustanova. Bog zgane in spreobrne srce – izkušeni kristjani pa naj bi znali s preprosto besedo in dejanji potem tako pričevati o svoji veri, da bo “novinec” lahko bolje razumel razsežnosti in vidike tega klica. Ni nam treba drugemu predati celega “paketa” svoje vere – saj bo on prejel svoj lastni paket. Kot vsak je tudi on tempelj Svetega Duha. In včasih je, preden na dolgo in široko govoričimo o (svoji) veri, dobro počakati, da nas kdo vpraša … Ne podcenjujmo delovanja Boga v bližnjem, pa tudi če je še čisto novopečen – ponižno se učimo čuditi njegovi veri.

In to seveda ne velja samo za druge, najprej velja zame – pustiti za seboj vladavino strahu, ugajanje ideologiji in navadam. Pogumno in jasno stopiti po poti za Živim Bogom. Iti veselo dalje

Tiste dni je Gospodov angel rekel Filipu: »Vstani in pojdi proti jugu na pot, ki drži iz Jeruzalema v Gazo; ta je samotna.« Vstal je in šel. In glej, neki Etiopljan, dvornik, mogočen služabnik etiopske kraljice kandake, ki je bil nad vsemi njenimi zakladi in je bil prišel v Jeruzalem molit, se je vračal in na vozu sede bral preroka Izaija. Duh pa je rekel Filipu: »Stopi tja in pridruži se temu vozu.« Filip je tedaj prihitel, slišal, da bere Izaija, in rekel: »Ali razumeš, kar bereš?« Ta je odgovoril: »Kako bi neki mogel, če me nihče ne pouči?« Povabil je torej Filipa, naj stopi na voz in prisede. Mesto v pismu, ki ga je bral, pa je bilo tole: »Kakor ovca je bil peljan v klanje; in kakor je jagnje pred tistim, ki ga striže, brez glasu, tako ni odprl svojih ust. Ker se je ponižal, je bila odpravljena sodba proti njemu; kdo bi opisal njegov rod? Zakaj vzeto je z zemlje njegovo življenje.« Dvornik seje obrnil k Filipu in rekel: »Prosim te, o kom prerok to govori, o sebi ali o kom drugem?« Filip je spregovoril, začel s tem mestom v pismu in mu oznanil blagovest o Jezusu. Ko sta tako nadaljevala pot, sta prišla do neke vode in dvornik je rekel: »Glej, voda; kaj brani, da bi jaz ne bil krščen?« Filip je rekel: »Če veruješ z vsem srcem, se sme zgoditi.« In odgovoril je: »Verujem, da je Jezus Kristus Božji Sin.« Ukazal je voz ustaviti in stopila sta v vodo oba, Filip in dvornik, in ga je krstil. Ko sta pa stopila iz vode, je Gospodov Duh vzel Filipa in dvornik ga ni več videl; in šel je veselo svojo pot. Filip se je pa znašel v Azotu in je dalje gredoč oznanjal blagovest vsem mestom, dokler ni prišel v Cezarejo. (Apd 8,26-40)

One Reply to “Bog ne komplicira”

  1. Na samotni poti srečaš samo tiste,ki jih mor-e-a-š srećati,slišiš,kar moraš slišati in storiš tisto,kar je treba in pametno napraviti -in,ko spet ostaneš sam, veš, da nisi sam – s Kristusom greš lahko naprej veselo.

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s