Določeni za večno življenje?

Formulacija Svetega pisma nas tu lahko zmede. Kaj pa je to? Je potemtakem vseeno, ali se trudim ali ne? Če so tako ali tako nekateri določeni za nebesa, drugi pa ne … Verjetno starogrški izvirnik ne pomaga prav veliko, pa ga vseeno navedimo: ἐπίστευσαν ὅσοι ἦσαν τεταγμένοι εἰς ζωὴν αἰώνιον. Besedilo pravi, da so tisti, ki so bili “del programa” vzverovali. Za to gre, za korak pred mojim (ne)prizadevanjem pri hoji v veri. Ali se mi vera kot osebno srečanje z Jezusom sploh zgodi. In v zavesti, kako neverjetna milost je, dobiti vero. To vabilo, ki se mi brez vsake moje zasluge zgodi, in me povabi, kot je rečeno tu, v večno, neskončno, nadbitnostno življenje. To doživetje, ki ti pomaga videti življenje v čisto drugačni luči. Kot je bil Abraham med vsemi drugimi edini povabljen, da gre v izvoljeno deželo. Ceniti in se zahvaljevati, da smem biti del tega čudovitega vabila. Vedeti, da je v veri “začel” Bog in sem jaz samo tisti, ki odgovarja.

Ali pa ne! In v tem se potem začne pot moje svobode. Mojega vsakodnevnega izbiranja korakov za Jezusom. Ali pa bluzenja po svoje.

Tiste dni sta Pavel in Bárnaba iz Perge potovala naprej in prišla v pizídijsko Antiohíjo. Na sobotni dan sta šla v shodnico in sedla. Ko se je zbor razšel, je veliko Judov in pobožnih spreobrnjencev spremljalo Pavla in Barnaba. Pogovarjala sta se z njimi in jih spodbujala, naj vztrajajo v Božji milosti. Naslednjo soboto se je zbralo skoraj vse mesto, da bi slišali Gospodovo besedo. Ob pogledu na množice je Jude obšla nevoščljivost; ugovarjali so Pavlovim besedam in preklinjali. Tedaj sta Pavel in Bárnaba pogumno spregovorila: »Vam bi se morala najprej oznaniti Božja beseda. Ker pa jo zavračate in se sami nimate za vredne večnega življenja, glejte, se obračava k poganom. Tako nam je namreč naróčil Gospod: ›Postavil sem te za luč narodom, da boš v odrešenje do skrajnih mej sveta.‹ « Ob teh besedah so se pogani razveselili in poveličevali Gospodovo besedo; in tisti, ki so bili določeni za večno življenje, so sprejeli vero. In Gospodova beseda se je širila po vsej deželi. Medtem so Judje nahujskali pobožne in ugledne žene in mestne prvake; zanetili so preganjanje zoper Pavla in Bárnaba ter ju izgnali iz svoje dežele. Onadva sta otresla prah s svojih nog proti njim in odpotovala v Ikónij, učenci pa so bili polni veselja in Svetega Duha. (Apd 13,14.43-52)

2 Replies to “Določeni za večno življenje?”

  1. “DOBITI VERO”,da ,to je to:vera je podarjena in tudi zmožnost našega nadaljnega prizadevanja nam je poklonjena.
    Če se je kdo tega natančno ovedel in zavedal je bil to Savel-Pavel in do današnjega dne mu to očitajo-posebno pobožni,ugledni,prvi…

    Gospod,Bog edini je tisti prvak, prvi in res zvest:šele iz te vere more rasti moja-naša vera in zvestoba Bogu in ljudem.

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s