Elita

Vedno so se med Jezusovimi učenci našle skupine, ki so se na tak ali drugačen način imele za boljše, bolj popolne, z višjim spoznanjem in izvrstnejšo prakso. Drugi so bili zanje smeti; gruča nespametnih, gnusni nemoralneži, površni administrativci, tradicionalisti, ideologi, sodrga … Bolj globoko ko te vodi Duh, večja je skušnjava, da – če ga za trenutek nehaš poslušati – boš druge videl kot brezvezne, podrejene, neumne in neurejene. Da boš nehal videti v njih brate in sestre, ki so ti poslani kot podoba Jezusa, v tvojo rast in odrešenje. Ko se kristjani počutijo ogroženi, ko jih preplavi strah, hitro pozabijo, kdo je njihov pravi Nasprotnik, in začnejo iskati nevarnost v soljudeh, v stvarstvu, v idejah ali celo v lastnih nagnjenjih. Koliko tega lahko slišimo med kristjani, koliko celo s prižnic, v pismih škofov, v člankih … In potem postanejo za “vero” silno pomembna pravila, izročila, navade … Judje v Jezusovem času so bili prav groteskna predstava tega. Žal so danes mnogi kristjani tudi. Čistunski, zapeti in zoprni v svojem slonokščenem stolpu popolnega prav. Ter polni sladkih besed – ki se ob tujcu, ki ne spada v njihove kategorije (ter jih tako postavlja pod vprašaj) v trenutku spremenijo v strup. Naša vera ni v zunanjih izrazih, kar Bog v sanjah pokaže že Petru: zunanjost, izročilo, navade … so samo “embalaža” za neizmerno božjo milost. Radi imamo lepo zapakirane stvari, ponavadi embalaža govori tudi o vsebini – ampak, zaradi zdelane embalaže zavreči dragoceno vsebino?

Tiste dni so apostoli in bratje, ki so bili v Judeji, slišali, da so tudi pogani sprejeli Božjo besedo. Ko je Peter prišel v Jeruzalem, so se z njim prepirali tisti, ki so bili iz obreze. Govorili so: »Šel si k neobrezanim in si jedel z njimi!«
Peter pa jim je začel po vrsti razlagati: »Molil sem v mestu Jafi in videl v zamaknjenju prikazen, kako je prihajala nekakšna posoda kakor velik prt, ki se je na štirih vogalih spuščal z neba in prišel do mene. Pogledal sem vanjo in jo opazoval; in videl sem četveronoge živali z zemlje, zveri in laznino in ptice neba. Slišal sem tudi glas, ki mi je govoril: ›Vstani, Peter, zakolji in jej!‹ Rekel pa sem: ›Nikar, Gospod, zakaj kar je omadeževano in nečisto, mi še nikoli ni prišlo v usta.‹ Oglasil pa se je v drugo z neba glas: ›Kar je Bog očistil, tega ti ne imej za omadeževano!‹ To se je zgodilo trikrat in vse je bilo zopet vzeto v nebo. In glejte, prav tedaj so se pred hišo, kjer sem bil, ustavili trije možje, poslani k meni iz Cezareje. In Duh mi je rekel, naj brez pomišljanja grem z njimi.
Z menoj je šlo tudi teh šest bratov in prišli smo v stotnikovo hišo. Povedal nam je, kako je v svoji hiši videl angela, ki je vstopil in mu rekel: ›Pošlji v Jafo in pokliči Simona, s priimkom Peter, ki ti bo govoril besede, po katerih se boš zveličal ti in vsa tvoja hiša.‹ Ko pa sem začel govoriti, je prišel nanje Sveti Duh, kakor na nas v začetku. In spomnil sem se Gospodove besede, kako je govoril: ›Janez je krščeval z vodo, vi pa boste krščeni s Svetim Duhom.‹ Če je torej Bog dal isti dar njim kakor nam, ki smo sprejeli vero v Gospoda Jezusa Kristusa, kdo sem bil jaz, da bi bil mogel Bogu braniti?« Ko so to slišali, so se pomirili in so poveličevali Boga: »Torej tudi poganom je Bog dal spreobrnjenje, da bodo živeli.« (Apd 11,1-18)

2 Replies to “Elita”

  1. “hitro pozabijo,kdo je njihov pravi nasprotnik”….ali mi je treba kljub Kristusovi zagotovitvi,da je z nami vse dni do konca sveta in kljub Njegovim mnogokratnim vzpodbudam

    :”Ne bojte se”… res biti ves čas na preži pred tem naprotnikom,ki se maskira na vse možne načine?..
    to je presneto naporno in nadležno..jaz konec koncev vendarle verujem,da je po Kristusu premagan in,da je njega glava strta…

    Všeč mi je

    1. Mislim, saj ne da smo zdej živčni in prestrašeni. Ampak da vemo, “v katerem grmu tiči zajec”. Da si ne iščemo nasprotnikov drugje. Ker je resnica o hudiču res po eni strani težka in strašna – ampak po drugi strani pa človeka osvobaja tega, da bi vso težo za zlo sveta pripisal sebi in drugim. Glava je strta, ampak, saj veš, ščurek še dolgo preživi brez glave in potem umre od lakote. Kaj potem ne bi hudič. Z Jezusom smo zmagovalci, ampak boj še traja. Saj to vidiš.

      Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s