Avtoriteta?

Zdajle sem preletel, kaj eden od “influencerjev”, ki mi jih je zanimivo prebrati, piše o avtoriteti.

V današnji Božji besedi najdemo oba primera: v berilu jasen sklic na božjo avtoriteto nasproti človeški; v evangeliju pa se nezaupanje pričevanju ljudi o vstajenju izkaže za “nevero in trdosrčnost”.

Magičnega recepta, ne preizkusnega kamna v tem pač ni. Verjetno ostaja resnično tisto iz Stare zaveze: “Preklet, kdor zaupa v človeka!” Ampak pogosto drugega pričevanja kot človeškega pač nimamo.

Če pogledam svojo zgodbo, sem različnim avtoritetam verjetno zaupal preveč. Včasih ne samo v smislu, da sem počel, kot je bilo treba, pač pa da sem celo razmišljal in čutil tako. Da sem prevečkrat verjel, da imajo drugi (predstojniki, voditelji …) nek višji, daljši uvid. Sčasoma sem dovolj jasno uvidel, da smo ljudje dokaj na istem in da načeloma redkokdo vidi kaj bistveno dlje od mene v večini stvari. Da pa pač nekateri zelo dobro obvladajo umetnost blefiranja, in neredki celo oblastnega znašanja nad drugimi. Da presneto velikemu deležu človeškega prepričanega, motiviranega, navdihnjenega vedenja botruje zaslepljenost in obsedenost s seboj in lastnimi (pogosto neprepoznanimi) štorijami.

Potemtakem sem nezaslišano prepuščen sebi? In svojim (ojoj, omejenim) uvidom, navdihom, spreletom, … muham? Nagonom konec koncev?

Šola s tega stališča so mi bile duhovne vaje. Ko sem videl, da celo po nedomišljenih, mestoma neumnih potezah in besedah voditeljev, lahko zame velikodušno deluje Duh. Če znam biti ponižen in dati malo h kraju objestnost svoje “vsevednosti”. Takrat sem razumel, v čem je pokorščina – da nisem pokoren človeku, pač pa Svetemu duhu, ki deluje po njem.

In božje delovanje, Božja beseda je tista, ki je skupna obema odlomkoma. Zato v prvem primeru Peter in Janez ne smeta poslušati ljudi – v drugem pa bi jih apostoli morali. Izmuzljivo, prosojno delovanje Duha. Diskretno, a ne dvoumno. Včasih moraš kar nekaj časa potrpežljivo poslušati, da se izjasni. Da prevejaš seme Življenja od hudičevih plev. A na koncu se izkaže vse precej enostavno.

V čem pa je razlika med voditelji na duhovnih vajah in predstojniki; zakaj je pri nekaterih pokorščina bila rodovitna za Boga in pri drugih ne? Najprej opomba, da verjamem v neko skrivnostno rodovitnost tudi takrat, ko sem bil pokoren hudičevim skušnjavam v ukazih svojih predstojnikov. Mislim, da je razlika v tem, da so eni bili sami odprti za Duha, drugi pa ne. Da se torej na koncu avtoriteta pravzaprav ne meri ne po moči ne po genialnosti – pač pa po ljubezni.

Ko je Jezus prvega dne v tednu zjutraj vstal, se je najprej prikazal Mariji Magdaleni, (iz katere je bil izgnal sedem hudih duhov). Ta je šla in sporočila tistim, ki so bili prej z njim in ki so žalovali in jokali. Ko so ti slišali, da živi in da ga je ona videla, niso verjeli. Nato se je prikazal v drugi podobi dvema izmed njih na poti, ko sta šla na deželo. Tudi onadva sta šla in sporočila drugim, pa tudi njima niso verjeli. Pozneje se je prikazal enajsterim, ko so bili pri mizi; grajal je njih nevero in trdosrčnost, da niso verjeli tistim, ki so ga po vstajenju videli. Rekel jim je: »Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu!«

(Mr 16,9-15)

One Reply to “Avtoriteta?”

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s