Da bi verovali …

Bog v našem življenju stalno dela velike stvari. Pogosto imamo lahko skušnjavo, da bi se oklepali spominov nanje in se vračali k njim – kot da ne bo prišlo nič novega … A pride, vedno znova. Bog ne odneha, ampak vztraja z nami – in to kljub naši nezvestobi in omahljivosti. Bogu ni nikoli dovolj … milosti, naklonjenosti, ljubezni. Vedno sveže, vedno na novo.

A včasih je pomemben pogled nazaj: da ohranimo pred očmi celoto. Da nas v stiski in preskušnji ne odnese. Nima smisla, da se obdajamo z vsem, da se vračamo nazaj k vsemu, kar smo srečali na poti za Jezusom – a nekatere stvari so ključne. Ključne v smislu, da nam odklenejo celoto: tako Jezus naroča: “To delajte v moj spomin” – obhajajte spomin te večerje, da bo pred vami, v vas celota. In evangelist Janez ima, kot pove ob zaključku, podobno logiko: saj vsega je mnogo, mnogo več – ampak to je tu zapisano zaradi vaše vere. Da bi živeli v Jezusovem imenu.

Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila vrata tam, kjer so se učenci zadrževali, iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.« Tomaža, enega izmed dvanajstérih, ki se je imenoval Dvojček, pa ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus. Drugi učenci so mu torej pripovedovali: »Gospoda smo videli.« On pa jim je rekel: »Če ne vidim na njegovih rokah rane od žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.« Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!« Jezus je vpričo svojih učencev stóril še veliko drugih znamenj, ki niso zapisana v tej knjigi; ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus Mesija, Božji Sin, in da bi s tem, da vérujete, imeli življenje v njegovem imenu.

(Jn 20,19-31)

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s