S kom drži Bog?

V SP večkrat srečamo frazo, da “Bog ne gleda na osebo”, ali kot danes, da “sodi nepristransko, le po njegovem dejanju”. Govora je namreč o stari družbi, kjer se je vedno znova dogajalo, da so sodniki in drugi oblastniki pri svojem početju precej upoštevali sorodstvene in druge zveze. “Žlahta” je bila pač vedno priviligirana – navsezadnje je tudi sistem monarhije zasnovan na sorodstvenih vezeh. Za nasprotje temu je postavljen Bog, ki ga take ali drugačne “žlahte” prav nič ne zanimajo (in je, z izjemo Jezusa, na zemlji tudi nima), ampak vsakemu dodeli svoje – v skladu s tem, kakor stori. Če je bilo to potrebno vedno znova izjavljati, lahko sklepamo, da je ljudi kar morilo.

Ampak danes smo v demokraciji in so ta vprašanja sistemsko rešena: imamo zakonodajo, postopkovnike, volitve, revizije … Vsaj zmanjšati nam jenadlogo verjetno uspelo – na koncu o tem še vedno ključno odloča (ne)poštenost posameznika.

A zadeva ostaja zaostrena še vedno tam, kjer gre za “sodbo” v širšem smislu, v prenesenem pomenu. Za presojanje. Vemo, da so redki starši sposobni trezno presojati svoje otroke, ampak tega niti ne kaže problematizirati. Težava nastopi, ko bolj po “žlahti” kot po pameti presojamo svoje politične kandidate, stranke, prispevke, zakone itd. Ko je – sploh v javnem življenju – pomembneje, komu pripadaš, kot pa, kaj počneš. S kom držiš – in ga potem braniš tudi za (očitne) krivice in bedarije. Tako ravnanje, sploh ker je množično, potem družbo spreminja v bojno polje, prostor nenehnih nizkotnih udarcev. Kar je škoda. In v ozadju prostor za okoriščanje pokvarjencev. Prav žalosti me, kako malo je tistih, ki uspejo ohraniti pošten trezen pogled, in ne podležejo gonu krdela. Gandhi naj bi rekel, da resnica nikoli ne ogroža pravične stvari.

Mnogi enačijo krščanstvo z desničarstvom. Dokler to pomeni ideologijo, bi morda celo držalo. Če pa govorimo o hoji za Jezusom, če smo resnični učenci, pa nas politična barva ne zanima prav veliko. Pač pa nam je prva resnica – ker je tisti, za katerim hodimo, Resnica. In smo tej resnici brezkompromisno zavezani. Celo če zraste na zelniku nekoga, ki je čisto “napačno” politično pobarvan, ali celo, če mi je neprijetna, ali mi jemlje privilegije. Resnica in pravičnost sta tako zanesljiva božja atributa, da kot verni mimo njiju ne moremo. Resnica nas bo osvobodila. Morda se komu tako moje stališče zdi naivno ali celo vraževerno, pa naj bo … Zame (tudi) to pomeni verovati.

Preljubi, če kličete za Očeta tistega, ki vsákogar sodi nepristransko, le po njegovem dejanju, preživíte v spoštljivem strahu čas svojega bivanja v tujini. Saj veste, da vas iz vašega praznega življenja, ki ste ga podedovali od očetov, niso odkupile minljive reči, srebro ali zlato, ampak dragocena kri Kristusa, jagnjeta brez graje in brez madeža. Že pred stvarjenjem sveta je bil spoznan, razodél pa se je poslednji čas za vas. Vi po njem verujete v Boga, ki ga je obúdil od mrtvih in mu dal slavo, tako da sta vaša vera in upanje v Bogu.

(1 Pt 1,17-21)

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s