Delu čast in oblast

nas je učil polpretekli sistem – in tega ni govoril za okras: na delu so bili zanj zasnovani temelji družbe, temelji napredka. Bilo je takorekoč odrešenje – z našimi, človeškimi rokami.

Ampak kot konj v Živalski farmi s svojim “še bolj bom delal”, je tudi proletarec vedno znova obsojen, da se po njegovi marljivosti “odrešujejo” bolj razni prasci, zemeljski in nadzemeljski …

Kar se odrešenja tiče, nam je Jezusovim učencem jasno, od kod prihaja – in zanj vsekakor ni treba garati. Ni si ga treba prislužiti – in sploh ne priboriti. Ne v nebeškem smislu, in še manj v zemeljskem – ker ga v zemeljskem smislu pač ni.

To sploh ni obračun samo z marksistično logiko – Zahod nasploh si rad domišlja, da lahko Boga malo posede v naslanjač in do nadaljnjega opravlja njegovo delo, bodisi ker se sam sebi zdi sposobnejši (?), iz infantilnosti ali servilnosti, največkrat pa zato, ker še nismo sprejeli, da smo otroci. Še vedno se počutimo kot sužnji in zato mora gospodar počivati in srkati gin tonic – mi pa švicamo.

Resnici na ljubo, da smo sužnji, je naše izhodišče, je naša realnost. Ampak smo v Jezusu postali otroci – in pri otrocih je pa tako, da delajo starši, otroci pa pomagajo: iz veselja, iz sodelovanja, iz povezanosti.

Ta zapis se lahko zdi spričo množic, ki od jutra do večera garajo, da zaslužijo za preživetje (ali pa še to ne) preveč romantičen in igriv. A nisem se toliko nanašal nanje – bolj mi gre za tiste druge ljudi, ljudi z vizijo za vse človeštvo. Rado tako, da jih naredi vsaj zoprne, če že ne sproži kakšen pokol. Ki spremeni skupino mladih v bojno enoto, srečanje skupnosti v sestanek, mašo v politično manifestacijo …

Kar pa se tiče “množic, ki od jutra do večera garajo, da zaslužijo za preživetje” … Ni enostavnih odgovorov: “thoughts and prayers” ni dovolj (pomaga pa), vojaška uvedba demokracije se ne obnese, pošiljanje paketov zna krivično razslojenost še povečevati. Tega ni treba rešiti nam – lahko pa vemo, da se nas tiče.

Na vse to pa oblecite ljubezen, ki je vez popolnosti. 15 In mir Kristusov naj kraljuje v vaših srcih, h kateremu ste bili tudi poklicani v enem telesu; in hvaležni bodite. 17 In vse, kar delate, v besedi ali v dejanju, vse storite v imenu Gospoda Jezusa in po njem se zahvaljujte Bogu in Očetu. 23 Kar koli delate, delajte iz srca kakor Gospodu in ne kakor ljudem, 24 ker veste, da boste od Gospoda prejeli povračilo dediščine. Gospodu Kristusu služite

(Kol 3,14-15.17.23-24)

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s